Evropska komisija začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam zaradi neizvajanja oziroma neustreznega izvajanja evropske zakonodaje. Med drugimukrepa tudi proti Sloveniji, ker je državani uradno obvestila o prenosu direktive o sistemih zajamčenih vlog iz leta 2009 v nacionalno zakonodajo. Komisija je Slovenijiposlala uradno zahtevo v obliki obrazloženega mnenja, ki je druga faza v postopku za ugotavljanje kršitev, določenem v členu 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če Komisija v dveh mesecih ne prejme zadovoljivega odgovora, lahko zadevo predloži Sodišču EU.

 

V Bruslju so sezačeli sestajati regulativni organi na področju telekomunikacij iz 27 držav članic Evropske unije, in sicer kot člani novega Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Organ BEREC je bil ustanovljen potem, ko sta Svet EU in Evropski parlament decembra 2009 sprejela nove evropske predpise o telekomunikacijah. V državah članicah EU ponujajo storitve fiksne in mobilne telefonije številna telekomunikacijska podjetja, več sto ponudnikov storitev deluje prek meja. BEREC bo zato imel ključno vlogo pri krepitvi enotnega trga telekomunikacij in usklajeni ureditvi tega sektorja po vsej Evropi. Pripravljal bo strokovna mnenja o delovanju telekomunikacijskega trga v EU. Imel bo tudi svetovalno, podporno in dopolnilno vlogo pri neodvisnem delu nacionalnih regulativnih organov za telekomunikacije, zlasti v primerih regulativnih odločitev s čezmejnimi vidiki. Prihodki evropskega sektorja telekomunikacij so leta 2008 znašali 351 milijard evrov. 

 

Evropska komisija je ob dnevu varstva podatkov opozorila, da jetreba predpise za varstvo podatkov nujno posodobiti, da bodo ti odražali tehnološke spremembe, zagotovili pravico do zasebnosti in pravno varnost za industrijski sektor ter omogočili uporabo novih tehnologij. Varstvo zasebnosti se namreč sooča z novimi izzivi. Tehnologija, kot je vedenjsko oglaševanje, lahko na primer spremlja zgodovino brskanja po internetu posameznikov in jo uporabi za boljše trženje izdelkov. Na socialnih omrežjih, ki jih uporablja že 41,7 milijona Evropejcev, si lahko drugi ljudje ogledujejo osebne podatke in fotografije. Obenem je danes v uporabi 6 milijard pametnih čipov, ki lahko spremljajo naše gibanje. Po predpisih EU je uporaba osebnih podatkov dovoljena samo iz upravičenih razlogov in s predhodno privolitvijo posameznika. Lizbonska pogodba in Listina o temeljnih pravicah že veljata. Komisija pa je danes opozorila, da želi jasne in sodobne predpise, ki bodo enotni za vso EU ter bodo obenem zagotavljali visoko varstvo osebnih podatkov in zasebnosti. V ta namen želi Komisija najprej spremeniti direktivo EU o varstvu osebnih podatkov iz leta 1995.

 

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se jesezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti v območju evra decembra 2009 dvignila na10 % (novembra je bila 9,9-odstotna, leto pred tem 8,2-odstotna),v EU27 pa na9,6 % (novembra je bila 9,5-odstotna, leto pred tem 7,6-odstotna). Gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra po avgustu 1998 in v celotni EU po letu 2000. Po ocenah Eurostata je bilo decembra 2009 v EU brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, od tega 15,7 milijona v območju evra. Najnižje stopnje brezposelnosti so beležile Nizozemska (4 %) in Avstrija (5,4 %), najvišje pa Latvija (22,8 %) in Španija (19,5 %). Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti vSloveniji decembra 2009 v primerjavi z novembrom 2009 ostala nespremenjena in je znašala6,8 %, decembra 2008 pa je bila 4,2 %.

 

Po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat bo januarja 2010 letna inflacija v območju evra 1 %, decembra pa je bila 0,9 %. Eurostat bododatne podatke o januarski inflaciji v območju evra in celotni EUobjavil 26. februarja 2010.

 

Odbor za razvoj podeželja je glasoval o zadnjih predlogih držav članic oziroma regij glede uporabe sredstev iz pregleda skupne kmetijske politike in načrta EU za oživitev gospodarstva, s katerimi naj bi se reševala vprašanja, kot so gospodarska kriza in kriza v mlečnem sektorju ter podnebne spremembe. Gre za dodatna sredstva v višini5 milijard evrov iz naslovaprogramov za razvoj podeželja.  Večina sredstev bo namenjena področjema biotske raznovrstnosti (31,2 %) in gospodarjenja z vodami (26,9 %), sledijo prestrukturiranje mlečnega sektorja (14,5 %), ukrepi na področju podnebnih sprememb (14,2 %) in okrepitev področja obnovljivih virov (5,6 %). 35 % sredstev EU, namenjenih oživitvi gospodarstva, bodo države članice vložile v širokopasovno infrastrukturo (dobrih 360 milijonov evrov).Slovenija bo 47 % sredstev namenila podnebnim spremembam, 10 % obnovljivim virom energije, 7 % gospodarjenju z vodami, 3 % prestrukturiranju mlečnega sektorja in 33 % širokopasovni infrastrukturi. Države članice bodo letno poročale o porabi sredstev v okviru programov za razvoj podeželja in o učinkih.

 

Evropska komisija vobjavljeni študiji priporoča ustanovitev posebnega evropskega organa za nadzor izvajanja in uveljavljanja zakonodaje EU na področju odpadkov. Študija je del serije ukrepov, ki jih je Komisija sprejela za izboljšanje ravnanja z odpadki in za zagotavljanje upoštevanja standardov iz zakonodaje EU na področju varstva državljanov in okolja. Nezakonito odlaganje odpadkov se nadaljuje v velikem obsegu, številna odlagališča ne dosegajo standardov in nekatere države članice še vedno nimajo osnovne infrastrukture za odpadke. Skrb zbujajo tudi nezakonite pošiljke odpadkov. Poročilo, ki ga je Komisija objavila v zvezi s tem, namreč razkriva, da je bila skoraj petina pošiljk odpadkov, pregledanih v okviru inšpekcij v državah članicah, nezakonitih.

 

Evropska komisija jedodelila skoraj 7,3 milijona evrov pomoči Srednji Aziji, s katero si prizadevaizboljšati pripravljenost držav na tem območju in njihovihprebivalcev na naravne nesreče. Pomoč bo namenjena lokalnim uradom za obvladovanje nesreč, ozaveščanju javnosti, sistemom zgodnjega opozarjanju, izobraževanju in usposabljanju ipd.

 

Po mnenju Slovencev sta prednostni nalogi boj proti brezposelnosti in okrevanje gospodarstva

Najnovejše nacionalno poročilo Eurobarometer za Slovenijo kaže, da Slovenci v večji meri kot pred šestimi meseci ocenjujejo stanje slovenskega gospodarstva in zaposlenosti kot slabo. Največji delež anketiranih v naslednjem letu na obeh področjih, ki so ju sicer opredelili tudi kot prednostni področji delovanja vlade, pričakuje poslabšanje. Več kot polovica vprašanih meni, da najhujše posledice krize za trg delovne sile šele prihajajo. V naslednjih 12 mesecih pa v večji meri pričakujejo, da se bo kondicija evropskega in svetovnega gospodarstva izboljšala. V primerjavi z zadnjim merjenjem je podpora Evropski uniji rahlo porasla, visoka podpora evropskim politikam in institucijam pa ostaja nespremenjena. Slovenci še naprej ostajajo veliki podporniki evropske monetarne unije in širitve. Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji je bila na terenu opravljena med 24. oktobrom in 15. novembrom 2009. V raziskavo v Sloveniji je bilo vključenih 1015 anketirancev.

Brezposelnost (56 %) in gospodarski položaj (52 %) sta najpomembnejši zadevi, s katerima se po mnenju več kot polovice vprašanih, trenutno sooča Slovenija. Mnenje Slovencev o gospodarskem položaju Slovenije je od zadnjega merjenja zdrsnilo pod evropsko povprečje. Petina Slovencev (20 %) ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, štirje od petih (80 %) pa menijo, da je slab. Od predhodnega merjenja se je delež vprašanih Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Slovenije dober, zmanjšal za 7 odstotnih točk, za prav toliko pa je porasel delež Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Slovenije slab.

Velika večina Slovencev (91 %) meni, da je stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji trenutno slabo, da je dobro, je odgovorilo 8 % vprašanih. Slovenija je na lestvici držav EU27 pod evropskim povprečjem, kjer stanje zaposlovanja v svoji državi kot dobro ocenjuje 13 % vprašanih, 85 % pa jih meni, da je slabo.

Ocena kondicije evropskega gospodarstva med Slovenci ostaja enaka kot pred šestimi meseci, medtem ko je na evropski ravni v povprečju moč zaznati porast ocen, da evropsko gospodarstvo deluje boljše. Od zadnjega merjenja so rahlo porasle tudi ocene delovanja globalne ekonomije tako v Sloveniji kot tudi v povprečju na ravni EU27. In sicer, 31 % Slovencev meni, da je gospodarski položaj Evrope dober, 68 % pa, da je slab. Svetovno gospodarstvo kot dobro ocenjuje 23 % Slovencev, 75 % jih meni, da je slabo.

Slovenci menijo, da sta proti posledicam finančne in gospodarske krize najuspešneje sposobni ukrepati skupina G20 in Evropska unija, sledijo Mednarodni denarni sklad, ZDA in nacionalna vlada. Čeprav zaupanje v vlado ostaja na zadnjem mestu, je od prejšnjega merjenja moč opaziti, da je med vprašanimi najbolj poraslo prav zaupanje v ukrepe nacionalne vlade. V Sloveniji je zaupanje v ukrepe nacionalne vlade pridobilo 5 odstotnih točk, na ravni EU27 pa 7 odstotnih točk.

Po mnenju vprašanih v Sloveniji je na ravni EU najučinkovitejši ukrep v boju proti krizi večja usklajenost gospodarskih in finančnih politik med državami članicami EU, sledita nadzor s strani EU, kadar se za reševanje finančnih ustanov uporabijo javna sredstva, in večja vloga EU na mednarodni ravni.

Kot prednostni področji, na katerih bi morala ukrepati Evropska unija, da bi pomagala odpraviti posledice krize, so Slovenci izpostavili pomoč malim in srednje velikim podjetjem, pomoč najrevnejšim ter več naložb v izobraževanje/usposabljanje/raziskave.

Da je evro ublažil negativne učinke trenutne finančne in gospodarske krize, meni polovica vprašanih, 45 % vprašanih se s tem ne strinja. Hkrati se 69 % vprašanih strinja, da ohranitev slovenskega tolarja kot nacionalne valute ne bi bolje zaščitila Slovenije pred krizo.

Slovenija za spopadanje s prihodnostjo potrebuje več reform, meni 70 % Slovencev, 24 % se jih s tem ne strinja. Delež pritrdilnih odgovorov je v povprečju višji na ravni EU27, kjer se s trditvijo strinja 73 % vprašanih, 18 % pa temu nasprotuje. Skoraj polovica Slovencev (49 %) se strinja s trditvijo, da je zaradi krize laže sprejemati reforme, 44 % vprašanih se s to trditvijo ne strinja. Večina, 69 % Slovencev, podpira idejo, da je treba uveljavljati reforme v korist prihodnjih generacij, čeprav na račun sedanje generacije. Trditvi nasprotuje dobra četrtina (26%) Slovencev.

Večina Slovencev (66 %) se strinja s trditvijo, da je globalizacija priložnost za gospodarsko rast, medtem ko jih četrtina meni nasprotno. Slovencem globalizacija pogosteje kot v povprečju Evropejcem pomeni več tujih naložb v državi, vendar hkrati velik del Slovencev globalizacijo dojema kot donosno le za velike družbe in ne za državljane.

Med Slovenci prevladuje mnenje, da naj bi se odločanje na večjem številu področij preneslo na raven EU, in le za nekaj področij (pokojnine, davki, zdravstvo, socialna varnost, boj proti nezaposlenosti in varstvo potrošnikov) večinsko menijo, da naj odločitve zanje sprejema slovenska vlada.

V primerjavi z rezultati zadnjega nacionalnega poročila Eurobarometer se je podpora članstvu Slovenije v Uniji povečala. Ocene koristnosti članstva, podpora in zaupanje v Unijo ter v evropske institucije pa so ostali nespremenjeni in nad evropskim povprečjem. 

50 % vprašanih v Sloveniji meni, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji dobra stvar, 36 % jih ocenjuje, da ni niti dobro niti slabo, 13 % vprašanih pa meni, da je članstvo slaba stvar. 64 % Slovencev ocenjuje, da je Slovenija s članstvom v Evropski uniji pridobila, 32 % jih meni, da so interesi Slovenije v Uniji upoštevani. Uniji zaupa polovica vprašanih, za 53 % Slovencev ima EU pozitiven ugled.

Prav tako ostaja visoka podpora posameznim evropskim pobudam. V največji meri so Slovenci naklonjeni evropski monetarni uniji (86 %), s čimer se uvrščajo na drugo mesto med EU27 in visoko nad evropsko povprečje (60 %). Širitev podpira 68 % vprašanih v Sloveniji, kar je 22 odstotnih točk nad povprečjem EU27. Podpora širitvi je od prejšnjega merjenja med Slovenci porasla za 5 odstotnih točk.

79 % Slovencev in le nekoliko manj Evropejcev (75 %) se v povprečju strinja z izjavo, da je EU nepogrešljiva pri soočanju z globalnimi izzivi. Tri četrtine Slovencev (75 %) in 69 % Evropejcev kot prednostno nalogo Evropske unije v naslednjih letih navaja gospodarsko okrevanje. Na drugem mestu je po mnenju vprašanih v Sloveniji boj proti podnebnim spremembam (57 %, v EU27 44 %), sledi pomoč pri ustvarjanju stabilnosti v svetu (Slovenija 39 %, EU27 40 %).

 

Evropska komisija jeobjavila letno poročilo o socialnih razmerah v EU v letu 2009. Poročilo kaže, da Evropejci zdaj za stanovanjske stroške porabijo večji delež dohodka kot pred desetimi leti (skoraj štiri odstotne točke več), hipotekarni dolg pa se je v tem času po vsej EU znatno povečal. Evropejci za nastanitev v povprečju porabijo petino razpoložljivega dohodka. Najemnina in hipotekarna plačila predstavljajo le do 30 % vseh stanovanjskih stroškov v EU, 70 % gre za popravila, vzdrževanje in ogrevanje. Poročilo se je dotaknilo tudi kakovosti bivanja in ugotovilo, da veliko Evropejcev živi v podstandardnih domovih ter da več ljudi z nizkimi dohodki poroča o bivanjskih problemih. Komisija je objavila tudi izsledke javnomnenjske raziskave Eurobarometer o družbeni klimi v EU. Raziskava kaže na velike razlike med državami in ugotavlja, da so ljudje v Skandinaviji in na Nizozemskem na splošno najbolj zadovoljni z osebnimi razmerami.

 

Saša B. Golob
Odnosi z javnostmi/Press officer
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji/
Representation of the European Commission in Slovenia

Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + 386 1 252 88 14
fax.: + 386 1 425 20 85
mobile: + 386 51 610 400
http://ec.europa.eu/slovenija/