Več tisoč kulturnih društev v Sloveniji nadaljuje stoletno tradicijo najširše kulturne ustvarjalnosti, ki je temeljnega pomena za identiteto in obstoj slovenskega naroda. Prostor ustvarjalnosti v kulturnih društvih je enakopravno odprt tudi za pripadnike drugih kultur, ki živijo v Sloveniji. Društvena kulturna ustvarjalnost je nepogrešljiva vzpodbuda za avtorje na vseh področjih umetniškega ustvarjanja in brez nje bi bila slovenska kultura zelo okrnjena. Kulturna društva in avtorji smo od nekdaj odvisni drug od drugega, se tega jasno zavedamo in skupaj zavračamo vse poizkuse, da bi nas prikazali kot sprte strani z nasprotnimi interesi.

Vlada preko SAZAS - a izenačuje kulturna društva, ki na neprofitni osnovi in z odgovornostjo do kulturnega izročila ljubiteljsko izvajajo avtorka dela, s komercialnimi izvajalci, ki prodajajo kulturne produkte in spadajo v kulturno industrijo. Zahtevana avtorska nadomestila so za kulturna društva previsoka in imajo za posledico zamiranje kulturne ustvarjalnosti v društvih. Za SAZAS to seveda ni problem, ker ga zanimajo le plačila, problem pa je za slovensko kulturo, ker se na ta način trga in redči najgostejša mreža kulturnega delovanja, ki sega v sleherni slovenski kraj. Zato je nepojmljivo, da je pritožbe kulturnih društev v državnem zboru slišati kot "glas vpijočega v puščavi". Tako ne sme ostati in tudi je nesprejemljivo, da je vladajoča koalicija zviška zavrnila poizkus uveljavitve skromne izjeme za kulturna društva s pavšalno utemeljitvijo, češ da ni skladna z direktivami EU.

 

Direktive EU, ki zadevajo avtorske pravice, so po eni strani izraz splošnega podcenjevanja kulture, česar Slovenija ne sme sprejeti. Toda po drugi strani tudi te direktive dopuščajo izjeme in nerazumljivo je, ko Slovenija pri tem izbere najbolj ozko tolmačenje, ki je najmanj primerno za kulturna društva. Za katastrofalno situacijo, v katero SAZAS peha kulturna društva, torej niso krive direktive EU, ampak njihovo zgrešeno tolmačenje s strani slovenske vlade. Da je stvari mogoče urediti tudi drugače, kaže primer knjižničnega nadomestila za avtorje knjig, ki bi ga lahko kot model uporabili tudi pri kulturnih društvih, saj še pomnimo čas, ko so bile splošne knjižnice sestavina društvene dejavnosti.

 

Razočarani nad dosedanjim odnosom vladajoče politike do naših težav, zahtevamo, da se Ministrstvo za kulturo celovito opredeli do pomena kulturnih društev in do njihove ogroženosti zaradi neprimernega uveljavljanja predpisov o avtorskih pravicah. Zahtevamo ureditev, ki bo priznala poslanstvo kulturnih društev na enak način, kot je priznano poslanstvo knjižnic, kar očitno ni v nasprotju z direktivami EU. Vemo, kako so bile sodno razrešene podobne situacije brezobzirnega uveljavljanja monopolnega položaja SAZAS-a sorodnih organizacij v nekaterih drugih članicah EU in če bo treba, bomo svoj prav uveljavili po tej poti.

 

 

Iz Rač, februar 2010