 |
(Avtor fotografije: NN) |
Pozimi je na kmetijah malo manj dela kot poleti, ko vse bujno raste. Zato je malo več časa za kakšna »pospravljanja« skladišč, podstrešij in podobnih »odlagališč« reči, ki jih potrebujemo manj pogosto. Tako sem se danes lotil tega opravila. Začeti je malo težko. Vedno iščem kakšno »bolj nujno« opravilo, preden se lotim pospravljanja. In če ga res ne najdem – nič bolj nujnega, se je pa treba lotiti tudi tega, a ne? Vam je to kaj znano?
Ampak povedati vam želim nekaj drugega. Pri tem delu ponavadi pustim svoje misli "na pašo". Ker jih pri tem opravilu ne potrebujem prav veliko. In danes sem razmišljal o tem, kako in iz česa je nastalo moje telo. Hecno vprašanje. Ste že kdaj razmišljali o tem? No, ko sem tako v mislih začel iskati odgovor na vprašanje, ki se mi je zastavilo, sem ugotovil, da je moje - in tudi vaše – telo, nastalo iz zemlje!!!
"Glej ga, kr…na!" boste mogoče rekli prvi trenutek. "A so te iz zemlje vzeli, ali si nastal v maminem telesu?" Ja, se strinjam. Moje telo je nastalo v maminem telesu. Zgradila me je s svojo krvjo. Ampak, iz česa pa je nastala njena kri? Ali ne iz tistega, kar je pojedla? In vse, kar je moja mama, ko me je "gostila" v sebi, pojedla, je nastalo iz zemlje. Tudi zrezek nastane iz zemlje, preko rastlin. Zelo enostavno in zelo resnično. Zemlja s svojimi sestavinami zgradi rastline, slednje zgradijo telesa živali in ljudi. In potem ta ista ljuba zemlja vsak dan znova s svojimi darovi vzdržuje in gradi naša telesa, da imamo dovolj moči in energije za življenje. Za rast, učenje, delo, ki ga opravljamo...
In ravno zato, ker so naša telesa nastala iz zemlje, je za vzdrževanje tega čudeža - našega telesa - resnično uporabno in koristno samo tisto, kar nam podari narava skozi zemljo. Vse, kar ustvarimo ljudje sami, v laboratorijih, za naše telo ni dobro. V večini primerov mu celo škoduje. Če pa se malo ustavimo v trgovini med policami z živili in preverimo deklaracije, nam je lahko kaj hitro jasno, da imamo danes skromno izbiro pravih, pristnih darov matere zemlje. Večina živil vsebuje kar zajeten seznam "zvarkov" iz laboratorijev. Ne samo konzervirana in predelana živila. Tudi sveže sadje in zelenjava velikokrat vsebuje "paket" ostankov snovi, ki jih je ustvaril človek in ki so vse prej kot koristne za naše zdravje. Razen seveda, če je sadje ali zelenjava ekološko pridelano.
In ko sem pomislil, da na naši biokmetiji že dvanajsto leto delamo brez pripomočkov iz laboratorija, bi najraje zavriskal od veselja. Pa nisem. Kaj bi si mislili ljudje, če bi me kdo slišal! Že itak sem malo "čuden". Sem pa v sebi občutil prijeten občutek resnične radosti in zadovoljstva, ker lahko vsem ljudem, ki uporabijo naše izdelke, mirno pogledam v oči. Ker je v naših izdelkih samo tisto, kar nam za vas podari narava skozi zemljo. Iz laboratorija, kjer človek nepremišljeno ustvarja svoje »zvarke«, ni ničesar.
Zato je prav, da včasih v življenju malo upočasnimo tempo življenja, malo razmislimo s svojo zdravo pametjo, kaj vse prejemamo v življenju, kakšno čudovito in prekrasno darilo – svoje telo – smo prejeli od narave. In da sedaj čisto vsak dan prejemamo nove darove – zrak, vodo, hrano -, ki vzdržujejo naše telo. In že samo ta resnica je čisto dovolj, da postanemo hvaležni. Da se prepustimo čudovitim občutkom hvaležnosti, ki čisto vedno prerastejo v radost.
Zvonko Pukšič
|
