Pred dvajsetimi leti so na pobudo članice tomaževskega prosvetnega društva, takrat učiteljice likovne in glasbene vzgoje Alenke Čurin Janžekovič in s podporo ravnatelja Vlada Kovačiča, v takrat še krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu, zasnovali likovno kolonijo ljubiteljskih slikarjev. Pri organizaciji tega zahtevnega dogodka, so sodelovali domala vsi krajani. Vsa leta pa so iniciatorki pomagali tudi nekateri (zmeraj isti) kolegi. V tem obdobju je nastalo okoli 340 del. Mnoge od teh so do nedavnega bogatile prostore osnovne šole. Nenadoma pa po mnenju občinskega in novega šolskega vodstva, omenjeni prostori za tovrstna dela niso primerni. Z odprtimi rokami pa so jih sprejeli v salezijanskem zavodu Marianum v Veržeju.
»… ker pa je vse to potekalo v šolskih prostorih, smo predvsem likovno razstavo lahko uporabljali tudi v vzgojno-izobraževalne namene.«
Alenka Čurin Janžekovič, prof. RP, bivša ravnateljica OŠ Sv. Tomaž
Odločitev, da se vse slike preselijo iz šole ni bila moja. Moje razmišljanje in razmišljanje drugih zaposlenih je, da v OŠ (jedilnico in hodnike) spadajo otroške risbe, za katere pa ni bilo prostora, razen v razredih.
Novembra sta me po telefonu poklicala župan Mirko Cvetko in g. Veličković glede razstave slik in grbov občin Spodnjega Podravja. Slike in grbi so bile na razstavi v vseh omenjenih občinah, naša je bila na vrsti zadnja. Ker v občini ni bilo primernega prostora za razstavo, je bil dogovor za jedilnico šole najustreznejši. Sledil je dogovor, kam s slikami iz jedilnice? Bilo je predlagano, da se slike iz jedilnice za nedoločen čas preselijo v dom krajanov in na občino. Že naslednji dan je vodjinja likovne kolonije, ki je izvedela za dogodek, poklicala predsednico KD in predlagala sestanek z njo in z županom. Na sestanku je imela že rešitev, kam s slikami. Povedala je, da če morajo iti slike iz jedilnice, pa naj gredo vse iz cele šole. Vztrajala je do zadnje slike. Čas za odstranitev slik je bil dovolj dolg.
Upam, da bo moje pojasnilo posredovano tako kot je zapisano.
Ravnateljica, Pepca Kupčič
OŠ Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
razred,OŠ Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
jedilnica, OŠ Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
Pepca Kupčič, ravnateljica OŠ Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
Ali ravnateljica laže ?!
»… v OŠ (jedilnico in hodnike) sodijo otroške risbe, za katere pa ni bilo prostora, razen v razredih.« Ravnateljica, Pepca Kupčič
Ne, NE – LAŽE - to ni pravi izraz…
… in ravno sedaj se ne morem spomniti (ja, izrazoslovje mi že od nekdaj dela preglavice,
n. pr. zgodilo se je že, da sem pomešala iglu z iglo, hi, hi…). No torej, … ne reče se LAŽE…
Aha, reče se, govori NERESNICO.
I.)V OŠ Sv. Tomaž smo otroška dela videvali po hodnikih, stopniščih, skratka imela so svoje mesto tudi drugod kot v razredu. Tam so bili bolj učni pripomočki.
»Vztrajala je do zadnje slike«, Ravnateljica, Pepca Kupčič
Vodjinja likovne sekcije KD »F. K. Meško« in likovne kolonije Alenka Čurin Janžekovič je ta, ki je vztrajala, da če gredo slike iz jedilnice, naj gredo vse.
V dveh letih bi se to itak zgodilo.
II.)Težko pa je verjeti, da bodo v tako kratkem času pri Sv. Tomažu zgradili nov dom starejših, tja bi menda sodile, ali kongresno dvorano z 200 sedeži, kot je župan Cvetko na neki seji OS omenjal, ali novo občinsko zgradbo. No ja, slednje se še morebiti zna zgoditi. Toda več kot 100 slik tudi tja najverjetneje ne bi bilo ravno primerno stlačiti.
Pa niso tega »nebodigatreba vedeti za dogovor« med županom, ravnateljico in predsednico KD, ravno dosledno poslušali.
Nekaj slik je namreč, tako je slišati, še zmeraj v šoli.
Nič narobe
Nezaželjenovci pravzaprav nimamo nobene pripombe na odločitev zdajšnje Ravnateljice. Kar je naredila, je pač njena legitimna odločitev. Le v glavo nam ne gre, zakaj zanjo išče, med drugim, lažne izgovore…
razstavljene slike v prostorih OŠ Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
Kronološki zapis dvajsetletnega likovnega ustvarjanja pri Tomažu / Sv. Tomažu
Od leta 1985 (1983) pa do leta 2008 je nastalo okrog 340 likovnih del.
Sodelovalo je okrog 340 likovnikov iz Ormoža, Ljutomera, Ptuja, Lenarta, Kidričevega, Gorišnice, Slovenskih Konjic, Ljubljane, Maribora, Sv. Tomaž. Eno oziroma dve leti pa so se kolonije udeleževali slikarji iz Hrvaške, in sicer iz Zagreba, Reke, Pulja, Krapine.
Mentorji so bili: dr. umetnostne zgodovine Štefka Cobelj iz ptujskega muzeja, Janko Marinič in Marjeta Ciglanečki iz ptujskega muzeja, Štefan Horvat (mentor učencem), akademski slikar Tomaž Plavec, Ervin Kralj, akademska slikarka Jasna Kozar, specialistka.
V začetku kolonij so slikarji pri krajanih tudi bivali, kar jih je zelo povezalo. Povsod na terenu so bili dobro sprejeti in dobrodošli.
V začetku so se vse kolonije in razstave odvijale v šolskih prostorih. Takratnemu ravnatelju, Vladu Kovačiču, smo za razumevanje še danes hvaležni.
Tako kot občina Ormož je tudi občina Sv. Tomaž financirala kulturne dejavnosti (vsakoletni razpis). Med tem denarjem je bil delež namenjen tudi za likovno dejavnost. Občin Ormož je delež za likovno kolonijo namenjala le nekaj let v začetku, Občina Sv. Tomaž pa odkar je bila ustanovljena. Ta denar seveda ni zadoščal, zato smo se začeli seliti po nekdanji skupni občini, da smo lahko pokrili prehrano, kar je predstavljalo največji strošek. V zadnjih letih, ko smo sodelovali s Skladom za kulturne dejavnosti, pa je le-ta primaknil denar za honorar mentorici, za priznanja in šopke.
Med leti 1995 – 1997 smo kulturniki sami preuredili prostor v stari šoli v galerijo. Pa žal ni dolgo trajalo. Župan takratne skupne občine Ormož, g. Vili Trofenik, nas je že 1997 leta »deložiral«, ker je za nekaj mesecev tu začelo obratovati neko podjetje dežnikov. Podjetje je hitro propadlo, prostorov pa nikoli več nismo dobili nazaj.
Slike se danes nahajajo: na Občini in v Zdravstvenem dom pri Sv. Tomažu, v OŠ Sv. Tomaž (par slik v dveh pisarnah), v občinski zgradbi ormoške Občine, v Psihiatrični bolnici Ormož, v Domu za starejše občane Ormož, na Turistični kmetiji Hlebec na Kogu, in seveda v marianišču v Veržeju.
Izbrisani
Da se bodo dela s trudom, talentom in vztrajnostjo 100. spoštovanih udeležencev dvajsetletnega likovnega ustvarjanja na tomaževski likovni koloniji ohranila, vsaj v dostojnem stanju, smo zaslužni NEZAŽELJENOVCI (Nena, Nada, Niko, Alenka, Urška), ki smo s svojo idejo očitno rešili slike, ki so v šoli postale nezaželene. Na to smo ponosni!
Bomo pa precej poparjeni, če je res, da smo predvsem pomagali iz ZADREGE liderjem v občini Sv. Tomaž…
Tonski posnetek: Marjana Kosi, predsednica KD »F. K. MEŠKO« Sv. Tomaž
Tonski posnetek: Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž
Izigrani …
Tonski posnetek: Mirko Rakovnik, ravnatelj salezijanske skupnosti
Tonski posnetek: Aleš Luci, podžupan občine Sv. Tomaž
Podžupan je glede na zapisano v kronološkem pregledu precej neinformiran?
Sv. Tomaž - Veržej
Bohumil Ripak, ljubiteljski slikar, 20 let udeleženec
Tonski posnetek: Ana Rajh, občanka in članica KD »F. K. Meško« Sv. Tomaža
Tonski posnetek: Jožica Rajh, občanka in podpredsednica KD »F. K. Meško« Sv. Tomaža
Tonski posnetek: občana občine Veržej
Zgodovinsko bogastvo…
Tonski posnetek: Janez Krnc, vodja centra DUO in ekonomi Zavoda Marianum Veržej
Domači kraj…
Tonski posnetek: Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž
Tonski posnetek: Bohumil Ripak, ljubiteljski slikar, dvajset let udeleženec likovne kolonije pri Sv. Tomažu in vodja likovne sekcije KD »I. Kaučič« Ljutomer
Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
obnova ceste v PÜRGI
(Avtor fotografije: N.Č.)
(Avtor fotografije: N.Č.)
Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž
(Avtor fotografije: N.Č.)
stara šola pri Sv. Tomažu
(Avtor fotografije: N.Č.)
Turizem - bodočnost občine Sv. Tomaž
Turizem, tako vsaj slišimo Nezaželjenovci, pa zahteva turiste, ti pa vsebino.
Tonski posnetek:Aleš Luci, podžupan občine Sv. Tomaž
Tonski posnetek: Jožica Rajh, podpredsednica KD »F. K. Meško« Sv. Tomaž
Tonski posnetek: Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž
Gospodarski razvoj občine Sv. Tomaž, ki na pamet rečeno, trenutno premore okoli 50 delovnih mest (Občina, šola in vrtec, trgovina, bifeji in še kak zasebnik), naj bi temeljil med drugim na turizmu. Tako je vsaj še do nedavnega bilo slišati pristojne tamkajšnje občine.
smučišče
(Avtor fotografije: N.Č.)
stara šola pri Sv. Tomažu (zadnja stran)
(Avtor fotografije: N.Č.)
Zakaj ne…
I.) Ker imajo neuporabno smučišče, ki ga je sofinancirala celo vsa slovenska davkoplačevalska javnost, danes pa služi le paši…
… no ja, saj je tudi živinče na paši lahko turistična atrakcija…
Smučišče bi sicer z malo domišljije lahko uporabljali vse leto. Da se tudi to da, ve danes že vsak otrok.
II.) Ker imajo objekt, ki propada, čeprav ima zgodovinsko vrednost (denimo priča o šolstvu v kraju), ki bi se ga dalo še rešiti pred propadom in ga uporabiti za raznolike kulturne dejavnosti, denimo likovno galerijo, kar je že živelo.
III.) Ker zaradi kapric določenih vaškopolitičnih klanov, še tega ne izkoristijo, kar že imajo.
stari pregovor pravi:ko mački stopiš na rep zacvili.Jaz, pa, pravim:Če bi jaz bila mačka, ki bi leta in leta pridno lovila miši,pa mi potem še na rep stopijo, bi še praskala in ne samo cvilila.Sem velika oboževalka tomažovskih likovnih kolonij in prečudovitih kulturnih večerih ob otvoritvah le te.Prepričana sem, da se z mano strinjajo vsi tisti, ki so saj enkrat bili tam.Škoda, datisti, ki so takrat manjkali nam danes niti nočejo tega verjeti.
Slikar: (2010-03-15 15:23:32)
998/9583
Čas je, da se nehate prerekati okrog slik. Moje mnenje je, da so v vsej tej zgodbi slike postranskega pomena. Tukaj gre za čisto nekaj drugega. Gre za pozicijo , moč, maščevanje, stare zamere... Resnici pa tako ne bomo prišli do dna, kajti ljudje, ki poznajo resnico, raje modro molčijo in se ne želijo vpletati v te spletke.
617: (2010-03-14 22:55:14)
998/9582
Ja kdo bi si mislil. Nedotakljiva je postala dotakljiva in to zato ker je ves čas izzivala
Tomaževčan: (2010-03-14 21:01:15)
998/9581
Draga Mariborčanka! Samo si jo ti povabi v svoj Maribor, je naravnost ideakna, da bi urejala občinsko glasilo vašega Kanglerja!
mariborčanka: (2010-03-14 17:07:01)
998/9579
Lep pozdrav vsem. Res ne vem zakaj avtorice tega članka ne povabite v vaš kraj, kjer bi jo lahko izvolili za svetovalko v vaši občini, saj so pred vrati volitve. Pa vam naj svetuje kako in kaj glede turizma in kulture pri vas. Ter zakaj nebi smele krave izkoriščati smučišča poleti za svojo pašo.
Mož preživetja od umetnos: (2010-03-14 14:35:37)
998/9578
Kako preživeti od umetnosti? PREPROSTO!!! Prvič moraš imeti pravi priimek, potem pa gre, najprej v prosveto, čeprav veš zelo malo, potem pa iz prosvete v penzijo, pa pač soliš pamet ljudem pri Sv. Tomažu!
radovedna: (2010-03-14 12:58:37)
998/9577
Ja zanima me kak bi pa od umetnosti živeli?
Zelo zanimivo, kdor koli že si ,daj pomagaj nam!!!!
radovedna: (2010-03-14 12:58:36)
998/9576
Ja zanima me kak bi pa od umetnosti živeli?
Zelo zanimivo, kdor koli že si ,daj pomagaj nam!!!!
Ljudje zbudite se: (2010-03-14 12:22:33)
998/9575
Pri Sv. Tomažu umetnost nima prostora, to je itak jasno. NE gre se samo za šolo, tudi za celotno ostalo družbo. Važno ke so gostilne in kup plehkosti ter primitivizma. Ljudej čas je, da začnete Živeti.
Veseljak: (2010-03-12 12:27:29)
998/9563
Jaz sem moji tudi odpustil, da mi je roge nabila. Tega, ko mi je rekla, da mi lepo pašejo, tega ji pa neodpustim.
Za pravilno objavo komentarja prepišite kodo za objavo v okvirček zraven.
