Evropska komisija je od leta 2009 zavezana k stalni politični in finančni podpori v boju za pravice žensk...
Kronološki pregled
Evropska komisija je 3. marca 2009 začela kampanjo po celi EU za odpravo razlik med spoloma pri plačilu. Od leta 2009 pa je zavezana k stalni politični in finančni podpori v boju za pravice žensk.
Ženske v celotnem gospodarstvu EU v povprečju zaslužimo 17, 4% manj kot moški za delo enake vrednosti.
Razlike v plačilu znižujejo zaslužek v celotni življenjski dobi. To vodi do revščine v starosti.
Na meji revščine živi 21% žensk od petinšestdesetega leta navzgor, kar je za 5% več kot moških.
Vse skupaj je malo smešno, precej cinično in skorajda neresnično, če pomisliš, da se je Clara Zetkin, rojena Eissner, nemška komunistka, že od leta 1889 javno borila za pravice žensk.
Clara Zetkin, rojena Eissner,
pobudnica mednarodnega
Dneva žena
(Avtor fotografije: NN)
Njena je tudi pobuda za mednarodni Dan žena.
Kdo prejema finančno podporo za izenačevanje pravic žensk in moških…
Ko bere človek spodaj zapisano poročilo komisije evropske skupnosti za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, izzveni vse skupaj še bolj cinično od ciničnega…
Enakost med spoloma je temeljna pravica s posebnim statusom v pravu EU, toda kot je razvidno iz razlike v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami, ki je v letu 2007 za EU-27(1) znašala 28,4 odstotnih točk, je neenakost med spoloma na trgu dela še vedno strukturni problem, ki ga je treba obravnavati. Ukrepanje je nadvse pomembno iz očitnega razloga, da je enakost temeljna pravica, pa tudi zato, ker je Evropski svet marca 2000 v Lizboni določil cilj, da je treba v Evropski uniji stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2010 povečati nad 60 %.
Poleg tega razlike v plači med spoloma kažejo, da neenakosti ni treba odpraviti le pri stopnji zaposlenosti, ampak tudi z vidika kakovosti zaposlitve. V poročilu mednarodne konfederacije sindikatov za leto 2008 o razliki v plači med spoloma na svetovni ravni je navedeno, da višja izobrazba žensk ne pomeni nujno manjših razlik v plači, v nekaterih primerih pa se te z ravnijo izobrazbe celo povečujejo.
Evropski parlament in Svet sta s sprejetjem direktive 2002/73/ES z dne 23. septembra 2002 o spremembi direktive Sveta 76/207/EGS državam članicam EU dala na voljo učinkovito orodje za okrepitev nacionalne zakonodaje o enakem obravnavanju žensk in moških na trgu dela.
Področje uporabe
18 držav članic področja uporabe ni ustrezno upoštevalo, pri čemer je šlo najpogosteje za neomembo samozaposlitvenih dejavnosti ter članstva in sodelovanja v delavskih združenjih ali združenjih delodajalcev.
Nekatere države članice pa so področje uporabe razširile in presegle zahteve direktive, saj so vključile:
- socialno varnost in pomoč, zdravstveno varstvo, izobraževanje ter izmenjavo blaga in storitev;
- poleg posameznikov tudi skupine oseb, pravne osebe in organizacije;
- poleg plače tudi druga delodajalčeva izplačila, ki spadajo med osebne prejemke;
- delavce, ki delajo v nacionalnih organizacijah zunaj države članice.
Na Madžarskem so v varstvo nosečnic vključene tudi ženske, ki sodelujejo v programih za umetno oploditev.
Organi za obravnavanje enakosti med spoloma
Člen 8a direktive določa, da morajo države članice imenovati organ za obravnavanje enakosti med spoloma. Odbor FEMM je prejel odgovor od samo dveh takih organov, katerih obstoj sta potrdila tudi nacionalna parlamenta.
Komisija je ugotovila, da 16 držav članic ni pravilno izvedlo določb, saj obstoječi organi nimajo vseh pooblastil, ki jim jih daje direktiva, ali pa se porajajo dvomi o njihovi sposobnosti za neodvisno opravljanje nalog.
Primerljive izkušnje kažejo, da so pomembne razlike v tem, kako ti organi delujejo, na kakšni podlagi, pod čigavim nadzorom, kakšne človeške in finančne vire imajo itd., čeprav večina odgovorov kaže na nagnjenost k organom za obravnavanje enakosti med spoloma na horizontalni ravni, katerih naloga je boj proti vsem oblikam diskriminacije.
Tudi glede človeških in finančnih virov so med državami članicami velike razlike. Težave so opisane v dveh zelo podobnih odgovorih, ki jih je odbor FEMM prejel od organov za obravnavanje enakosti: zaradi pomanjkanja sredstev zadev o diskriminaciji ni mogoče dovolj hitro obravnavati, saj je zelo težko opraviti ustrezno preiskavo; osebam, ki na sodišču dokazujejo, da so žrtve diskriminacije, ni vedno mogoče nuditi pomoči, čeprav je to z zakonom določeno; poleg tega je zaradi pomanjkanja sredstev oteženo spremljanje načrtovanja enakosti, organi za enakost pa lahko na lastno pobudo izvajajo samo raziskave manjšega obsega.
Organizacijska struktura in pristojnosti
Medtem ko so nekatere države članice vzpostavile popolnoma nove organe za spodbujanje enakosti, so številne povečale in podrobneje predpisale pristojnosti že obstoječih.
Obstajajo trije organizacijski modeli: države članice s civilnim pravom, države članice z institucijo ombudsmana ter države članice s tradicijo rimskega prava.
V sistemih civilnega prava imajo organi za enakost pristojnost, da opravljajo preiskave, in vlogo pri alternativnemu reševanju sporov, medtem ko lahko ombudsman, zadolžen za boj proti diskriminaciji, sodeluje pri sodnih obravnavah. V sistemih z rimsko pravno tradicijo lahko v civilnih, socialnih in upravnih postopkih na splošno sodelujejo fizične in pravne osebe, za preiskave pa so pristojni inšpektorji za delo.
Stopnja pristojnosti organov za obravnavanje enakosti med moškimi in ženskami se med državami članicami močno razlikuje in zajema samo zunajsodno pomoč, mediacijo, pravico do preiskave po uradni dolžnosti ter pristojnost posredovanja v sodnih zadevah.
Sklep in priporočila, ki jih izdajo, ponavadi niso pravno zavezujoči, čeprav večina organov za enakost priznava, da iz njih izhaja močna moralna obveznost ter jih sodišče in/ali delodajalci večinoma upoštevajo. Ombudsman na Cipru je edini organ za obravnavanje enakosti in diskriminacije, ki ima pristojnost, da naloži sankcije ter izda zavezujoče sklepe.
Naslednji primer je nizozemska komisija za enako obravnavanje, ki je parasodni organ (neodvisne preiskave, zaslišanja in sodbe) in deluje ločeno od sodstva. Toda pravna uveljavitev sodbe komisije in terjanje odškodnine sta mogoča le na sodišču.
Številni organi za enakost tesno sodelujejo z inšpektorji za delo. Portugalska agencija za enakost na primer obiskuje zaposlene na delovnem mestu ali to zahteva od generalnega inšpektorata za delo, da bi dobila oceno o obstoju diskriminatorne prakse.
Vloga delodajalcev
Direktiva delodajalce spodbuja k načrtnemu in sistematičnemu podpiranju enakega obravnavanja moških in žensk na delovnem mestu. Na Nizozemskem je obvezna priprava načrtov za enakost v podjetjih z več kot 30 zaposlenimi, v Španiji pa v podjetjih z več kot 250 zaposlenimi ali kakor je določeno v kolektivni pogodbi. Po drugi strani pa estonski zakon za enakost med spoloma izrecno določa, da morajo delodajalci zbirati statistične podatke o zaposlitvi ločeno po spolu.
Vloga civilne družbe
Iz odgovorov je razvidno, da ženske oklevajo glede uveljavljanja svojih pravic, organi za enakost pa se strinjajo, da pomanjkanje vloženih pritožb pomeni omejeno zaupanje v mehanizem zaščite. Kot ugotavlja grški ombudsman, je stike med institucionalnimi mehanizmi ter posameznimi žrtvami diskriminacije mogoče izboljšati le prek socialnih organizacij, ki delujejo na terenu.
Sprejeti je treba pobude za večjo udeležbo civilne družbe, zlasti na regionalni in lokalni ravni, ki bodo presegale informacijske kampanje ter kampanje za ozaveščanje, za katere se pogosto porabi večina razpoložljivih sredstev nevladnih organizacij. Zvezam bi bilo treba nameniti sredstva za zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije ter jim podeliti pooblastila za uporabo sodnega postopka, kot je navedeno v členu 6(3) direktive.
V bistvu več nevladnih organizacij na svojih spletnih straneh že nudi svetovanje v zvezi z diskriminacijo, v nekaterih državah članicah pa lahko zastopajo žrtve diskriminacije.
Spodbujanje enakosti med spoloma
Nacionalne zakonodaje ne prispevajo dosti k splošnejšim vidikom spodbujanja enakega obravnavanja, kot so preventivni ukrepi ali sistematične strategije proti diskriminaciji.
Komisija v svojih rednih poročilih o enakosti med moškimi in ženskami vsako leto ponavlja, da je treba okrepiti integracijo načela enakosti med spoloma. Novo ministrstvo za enakost med spoloma, ki so ga pred kratkim ustanovili v Španiji, odraža prizadevanja za vključevanje tega koncepta, vendar je bilo v drugih državah članicah sprejetih malo političnih in institucionalnih obveznosti za uresničitev strategij za vključevanje tega načela.
Odstavka 1 in 2 člena 8b direktive spodbujata države članice k podpiranju socialnega dialoga med socialnimi partnerji. Medtem ko so številne države članice priznale vlogo sindikatov pri razširjanju vzorca pogodbe z vključitvijo odstavkov o enakosti med spoloma, nekateri socialni partnerji poročajo o splošnem pomanjkanju informacij, kar na primer negativno vpliva na vključitev določb o posredni diskriminaciji. Države članice potrjujejo tudi, da vlade tesno sodelujejo s socialnimi partnerji pri oblikovanju zakonov za prenos direktive.
Vir: splet, poročilo komisije ES, Bruselj, 2008
(Avtor fotografije: N.Č.)
Nada Rožman st., kmečka gospodinja iz Radoslavcev
pri Ljutomeru z možem
(Avtor fotografije: N.Č.)
Silva Habjanič, podjetnica
(Avtor fotografije: N.Č.)
levo Silva Habjanič, Nada Rožman ml.,
Nada Rožman st.
(Avtor fotografije: N.Č.)
Dan žena
Šarm, trma, vztrajnost, delavnost, lastnosti žena, ki še slavijo osmi marec…
Nezaželjenovci smo namesto kupice v čast Dneva žena dvignili riglice / pokrovke z loncev kmečke in »zaposlene« gospodinje…
Kmet in delavec nista nikoli pretirano naklonjena eden drugemu …
Tonski posnetek: Nada Rožman starejša, kmečka gospodinja iz Radoslavcev pri Ljutomeru
Tonski posnetek: Silva Habjanič, lastnica prodajalne v Radoslavcih pri Ljutomeru
Živel Dan žena !
(Avtor fotografije: N.Č.)
Vidite, da v naši ljubi Sloveniji tudi ni zmeraj vse šablonsko.
Ja, kot rečeno, šarm, trma, vztrajnost, delavnost – lastnosti žensk, ne glede od kod in kje ste in kaj po poklicu, ki s ponosno dvignjeno glavo in s kupico v roki, pravkar nazdravljate 8. marcu – mednarodnemu Dnevu žena.
jaz se nen na ju sprovla ke nema drugo od ženske kak jezik. Na juj bi se lehko še zaskala
Fakin: (2010-03-18 17:54:44)
999/9601
Konrad: jos se tudi zgrožam kak tota kresalka lopove zapira. Če de šlo tak napre, bode še bokinobogme velki vodja na vrsto prišo. Treba jo bo zasvstaviti, pa maker zbicikilnom.
Socialist: (2010-03-18 17:49:17)
999/9600
Kr en: ti boš še kaj kaj slišal prvič. Si že slišal za zlorabljene dunajske dečke, Za komisijo o resničnem prikazovanju Marije v međugorju, o zahtevi Angele Merkrl o raziskavi o nečednih poslih tvojih idolov in ljubljenčkov, o papeževem zgražanju o nečednih poslih njegovih pomočnikih? Povej mi še samo razliko o dnevu žena, in o materinskem dnevu. Praviš, da smo ga za dan žena moški strašno lumpali in krokali. Kaj pa se dogaja na materinski dan. Ti moram povedati, da v moji okolici za ta dan sploh ne vemo. Pa še naprej bluzi.
mož: (2010-03-16 09:29:53)
999/9592
Čuri - ne hvoli se teko ke si nede kdu misla ke si resen tak dober do žensk
kr en: (2010-03-16 09:22:10)
999/9591
Eh, čuri muri, raje bodi tiho glede praznovanja Dneva žena. Da bi župniki imeli kaj proti slišim prvič. Da so pa nekoč oblastniki ukinili Materinski dan pa sem že slišal. Zakaj pa nasprotuješ, da bi tudi matere imele svoj dan? Naj ga imajo, kot tudi naj bo Dan žena. Vsak naj ima svoj dan, če ga želi. Pa ti povem še zgodbo iz časov toliko opevanega socializma. Ta zgodba se je masovno vsako leto ponavljala. Namesto, da bi moški vsaj tisti dan kaj koristnega naredili za svojo žensko, če ne kaj prinesli pa vsaj prišli takoj po šihtu domov in ji povedal, da jo imajo radi in seveda vse kaj sledi , so nekateri in ni jih bilo malo šli po šihtu v kak lokal in se ga s prijatelji zapili in potem pozno prismrdeli domov pijani, kot čep. Žalostno! Tak je za nekatere bil v socializmu dan žena.
čuri muri: (2010-03-15 16:29:32)
999/9585
Mislim draga Helenca, da so tukaj največ škode naredili prav župniki, saj so po osamosvojitvi pričeli kričati, da je to komunistični praznik in da je edini pravi praznik 25 marec, kot neki materinski dan, je pa samo marijin praznik in nič več. Pa se vprašajmo, kaj pa vse tiste ženske, ki ne morejo biti matere?...
Vedno sem zagovarjal Dan žena, saj je mednarodni praznik in tako bo ostalo. Vsa leta po osamosvojitvi sem bil edini moški v fabriki, ki sem se spomnil in vsem posebej pa našim kuharcam pri malici čestital in bile so vesele, rekoč: Edini moški, ki se se spomni na nas. Ženske, kar po konci glave in se ne dajte.
konrad: (2010-03-13 11:18:54)
999/9570
>Kar en< ne špilej se. Zej de tota vlada ki je rekla ke nedo nikoga zamejali skenclala še Brezigarjevo te pa so glovni na vseh področjih. Sodstvo, tožilstvo, policija in večina v zakonodajnen teli. Pa smo opet tan ki smo bili pred 20. leti. Zatu pazi ke te ne zaprejo po socialistično.
kr en: (2010-03-12 22:32:54)
999/9569
Joj, ubogi "Socialist". Kje te ti vidiš, da sem proti vsem? No, vlada pa me res moti. Sicer pa malo odpri oči in boš videl, da ne samo mene. Še ene stare komuniste moti ta vlada, če si kaj medije spremljal zadnje čase. Še star komunist Niko Kavčič je dva tedna nazaj, javno na TV kritiziral to vlado. Če tak človek pove nekaj takega potem veš, da je s to vlado nekaj hudo narobe. Glede župnikov in škropilnic pa samo toliko. Vidim ,da jih globoko spoštuješ, ker pišeš z veliko začetnico. Ni potrebe. Piše se župnik z malo. Pred kratkim je bil odprt en projekt v neki občini in je župan, ki je iz vrst LDS pri odprtju tudi povabil zraven župnika, da je malo poškropil. Tak, da boš vedel, da tudi LDS-ovi župani na odprtja vabijo župnike s škropilnicami. In seveda ti želim miren Gospodov dan, oziroma nedeljo, ki je pred nami.
Za pravilno objavo komentarja prepišite kodo za objavo v okvirček zraven.
